Nastopil je predzadnji dan septembra in s tem zadnji dan tekmovanja First Global Challenge za leto 2024. Jutranjemu ritualu je sledilo ponovno servisiranje robota, saj smo želeli končati tekmovanje v zmagovalnem slogu. Pred nami sta bili dve tekmi, kar pomeni da smo imeli priložnost garati do približno 12.30 in nato imeti preostanek dneva v stadionu prostega.
Nastopila je sobota, naš predzadnji dan v glavnem mestu Grčije. Jutranjemu ritualu je sledila obilna porcija dela, saj je bilo potrebno robota spraviti v red pred prvo tekmo dneva, ki pa ni bila ravno daleč stran od ure našega prihoda. Vijačenje se je žal zavleklo do te mere, da smo eno igro odigrali brez robota, le s človeškim igralcem, ki je zastopal našo ekipo. S tem smo tekmo številka 123 v družbi Argentine in Kapverdskih otokov proti zasedbi Saint Vincent in Grenadine, Maldivov ter Sudana zaključili s porazom (16 - 58).
Po dolgi noči in kratkem spancu smo odprli oči v prvi tekmovalni dan. Enakemu jutranjemu ritualu in poti do stadiona miru in prijateljstva je sledila obljubljena seja popravljanja robota, natančneje mehanizma za ujetje žoge. Po krajši preizkusni seji smo spremenili pristop, in sicer smo ubrali pristop podoben rešitvi naših kolegov iz Norveške. "Kletko" smo izdelali iz profilov in gredi, na katerih so bile nameščene objemke, ki so zmanjšale trenje in s tem omogočile drsenje žoge s prostim vrtenjem na gredi.
Olimpijada robotike se je začela! Nastopil je 26. september, prvi izmed štirih za našo olimpijsko ekipo robotike. Ponovnemu obilnemu zajtrku in poti do stadiona miru in prijateljstva je sledila še ena udomačitev v našem štandu in oddaja tehnične dokumentacije našega robota.
Našo sredo smo začeli z obilnim zajtrkom na strehi hotela Titania ob sončnem vzhodu, do katerega smo se morali prebiti preko stopnišča zasilnega izhoda zaradi zasedenosti dvigal. V 11. nadstropju nas je dočakala gneča, poleg pogleda na akropolo. Pomanjkanje pribora je kompenzirala okusna hrana, ki smo jo morali hitro počistiti s krožnikov, da ne bi zamudili avtobusa, kot se je to zgodilo nekaterim državam, medtem ko nekatere druge sploh še niso prispele v Atene.
Nastopil je drugi jesenski dan in podali smo se na pot proti državi izumiteljev, girosov in bogov. Zgodnje ure na letališču Brnik smo si krajšali s tehtanjem prtljage in razporejanjem orodja ter baterij. Kmalu je bil za nami varnostni pregled, tako da smo lahko v miru počakali na vrkcavanje ob pogledu na deževno vreme.
Poslednje jutro našega obiska Singapurja smo začeli nekoliko kasneje kot ponavadi, saj smo želeli malo več počitka (in pospraviti nazaj prtljago). Po zajtrku smo se odjavili od hotela in pustili prtljago. Logistiki je sledil začetek naših zadnjih singapurških avantur.
Zadnji tekmovalni dan se je pričel pestro, saj smo morali zgodaj vstati, da smo ugodili ekipi Kazahstana, ki so želeli skovati popolno strategijo za našo igro, do katere smo imeli še nekaj ur časa. Nekaj članov ekipe je naknadno vkorakalo v areno, medtem ko so ostali pridno risali in razmišljali o igri. Preizkušanje dvižnega mehanizma je prav tako zaznamovalo naš začetek dneva, skupaj z željo članov ekipe Kazahstana, ki so želeli pomagati pri popravilu oz. izboljšavi našega robota.
Prebujanje v najbolj naporen dan celotnega tekmovanja je bilo nekaj občutno drugačnega. Zamisel, da nas danes čaka kar 6 iger, smo poskušali odmisliti in v miru zaužiti jutranje kosmiče, riž, rezance in karkoli drugega je pristalo na krožniku. Po dobrem teku smo odhiteli na avtobus in se po prihodi v našo dvorano lotili nadaljnega dela na našem robotu.
Klimatiziran in zaspan začetek dneva nas je ponovno zbudil in nas pospremil do 4. nadstropja, kjer nas je, kot vsako jutro naše avanture levjega mesta, čakal zajtrk. Hrana različnih kultur in navad nas je okrepčala, tako da smo se lahko z idejo prvih točkovanih iger odpravili proti avtobusom. Pol ure vožnje (in polovičnega spanca) po singapurških avtocestah nam je dalo nekaj časa, da dorečemo načrt za današnji dan.