Vse lepe stvari slej ko prej pridejo h koncu. Tako se končuje tudi obisk Ženeve za našo ekipo, vendar na pozen popoldanski let se je potrebno pripraviti s hitrim turističnim obhodom. Po zmagovalnem zajtrku smo do konca pospravili naše sobe in pripravili prtljago za na pot. Ob vrnitvi hotelskih kartic se je odprla priložnost, da se poslovimo od podpornikov Nove Zelandije in mentorjev Kanade. Kmalu za tem smo pa zopet skočili na vsem znan avtobus št. 5 in se odpravili v središče mesta.

Odgovor na naslov je zelo preprost, in sicer od marsikogar. Po običajnem pričetku dneva smo se znašli v areni in bili kmalu vabljeni k prevzemu nagrade “Helping hands”, ki smo si jo prislužili s tem, da smo pomagali drugim ekipam (Norvežani, Nova Zelandija, Sierra Leone…), na kar se bomo lahko spomnili ob pogledu na bronasto medaljo.

Lepe avanture spremljali še lepši dnevi. Sobota reprezentance se je kot vsak dan začela zaspano, a po krepkem zajtrku smo pohiteli v areno, saj nas je prva tekma čakala že ob 9:15. S hitrimi popravki je naša trojica, ki jo sestavljajo voznik, sovoznica in “human player”, odhitela predstaviti Slovenijo v najboljši luči. Večino sobote smo preživeli na polju številka 5, kar pomeni da so nas lahko gledali vsi na tribunah in na domačih kavčih.

Petke običajno povežemo s počitkom in udobjem, v primeru svetovne olimpijade pa precejšnjo mero adrenalina in pozitivne nervoze. Po prvenstvenem zajtrku se je nenaspana reprezentanca odpravila proti vhodnim vratom Palexpo arene, za katerimi nas je še čakala obila dela na robotu.

Turistični dan Ženeve je v nas prebudil duh Švice in nas navdahnil za prve igre. 13.10. smo odigrali prve vadbene igre in vznemirjeno pričakovali otvoritveno predstavo.

Mirne ženevske ulice in parke so 12.10. obiskali mladi dijaki in dijakinje inženirskih strok s celega sveta, med drugim tudi naša, slovenska reprezentanca. Letu iz Brnika je sledilo čakanje na pariškem letališču, od koder smo hitro prispeli v Ževeno. Prispeli smo že noč pred odprtjem arene, da smo se lahko spočili in dogradili našega robota – Baltazarja. Dan smo začeli z obilnim zajtrkom, ki mu je sledila postavitev naše miniaturne delavnice oz. pit-a. Obesili smo kar nekaj zastavic, si pripravili električne podaljške in se podali v akcijo.

Glejga zlomka, spet nov izum! Tokrat smo bili soočeni z izzivom, da patentiramo izdelek, ki bi lahko rešil nekakšen problem, ki se tiče vseh nas. Naša ekipa se je odločila za izdelavo naprave po imenu BoB, ki je kratica za Bluetooth Beware.

“Vsak otrok je umetnik, težava leži v tem kako ostati umetnik, ko odrasteš.”
-Pablo Picasso

Tako bi na kratko opisali izziv “Let Those Words Flow”. Tokrat smo bili primorani se podati v bolj poetične vode. S skupnimi močmi smo uspešno privijačili tudi kar nekaj lepo zvenečih povedi. Lepo vas vabimo, da jih preberete ob kakšni jutranji kavici ali pa večernem čokoladnem mleku.

Kaj bomo danes gledali? Slonček Benjamin? Telebajski? No blizu ste bili, pogledali si bomo popolnoma svež slovenski animirani film “Potovanje”.

Hipla hopla hop, pika poka čop. Se še spomnete tistega zapletenega stavka iz vašega otroštva? Tistega, ki smo ga vsi poskušali čim hitreje izustiti brez da bi se nam jezik zafecljal?