Nov dan, nove igre! Pomanjkanje spanca nas pri prvem dvoboju ni prav nič oviralo, saj smo združeni s pozitivno naravnanostjo Gvajane in Gabona dosegli rezultat 119 : 60. Takratni rezultat domačinov je bil 3 : 1.

Dijaki Vegove Ljubljana smo se 22. 10. 2019 odpravili na potovanje, ki bo zapisano v knjige – ali pa vsaj na spletno stran. Pot nas je popeljala v mesto blišča, Dubaj. Kljub napornemu 11-urnemu letu je bila slovenska reprezentanca robotike še vedno nasmejana, energična in poskočna.

Ko smo z letalom prispeli v Francijo, smo se čutili doma, kljub temu da smo bili šele v Franciji. Še dobro, da imamo Evropsko unijo. Večina se nas je strinjala, da imamo Amerike za nekaj časa dovolj. Bo že nekaj na tem, da moraš v tujino, če hočeš ceniti, kar imaš doma.

Napočil je dan, ko se je bilo treba pripraviti na povratek. Po zajtrku smo spakirali prtljago in do 10h pospravili sobo. Vmes je od nekod prišla novica, da pogrešajo šest članov ekipe Burundija, ki je stanovala v isti stavbi. Policija spodaj dan poprej in nepospravljena soba sta nenadoma dobila smiseln zaključek. Izginili so menda še pred podelitvijo nagrad, dva pa so danes že opazili na meji s Kanado, kjer bodo najbrž iskali azil.

Končno smo imeli prost dan, zato smo zjutraj kljub dragocenemu času spanje potegnili do pol desetih. Ob šestih zjutraj sem opazil, da so v našem nadstropju samo še ženski toaletni prostori. Very funny again.

Jutranja gneča je spet podaljšala čas potovanja na prizorišče tekmovanja, a ni bilo hudo. Ta dan sta nas čakali še dve tekmi in izvedli smo še nekaj minornih popravkov na robotu.

Jutranja gneča je podaljšala čas prevoza na naši relaciji za skoraj 20 minut. Tokrat ni šlo brez hupanja in izsiljevanja prednosti, a na srečo ni bilo nobene škode.

Prvi dan uradnega tekmovanja nas je pričakal s štirimi igrami, kjer smo bili v različnih aliansah.

Za zajtrk toast, marmelada in arašidovo maslo ter raznorazne pregovorno škodljive sladke pijače. Ob 6:45 so nas z avtobusi odpeljali v DAR. Robota še vedno ni bilo tam, rečeno pa nam je bilo, naj počakamo, da ga bodo že pripeljali. Čakalo pa nas je še drugo presenečenje. Ponoči so nekaj ekip preselili drugam in za razliko od prejšnjega dne se je zdaj človek lahko celo premaknil, ne da bi komu stopil na nogo. Uspelo jim je prižgati tudi dva lestenca in tako se je dalo normalno delati.

Naslednje jutro se je začelo zelo zanimivo. Maria, ki je nadomeščala Karla, je povedala, da so zasedeni do konca oz. prenapolnjeni in da manjkajo žimnice (verjetno je manjkala tista iz 504, na kateri je spal tisti na tleh). Nekomu je zato odstopila svojo in si prinesla spalno vrečo, nato pa odstopila še to. Nekdo je moral celo prespati v avli spodaj na kavču.

Tekmovanje First Global Challenge 2017 bi verjetno šlo mimo vseh očes in ušes, če ne bi ameriška administracija blokirala pridobitve viz ekipama Afganistana, ki so jo sestavljala sama dekleta, in ekipi Gambije. Novica je bila objavljena v vseh vidnejših medijih po svetu in tako opozorila, da tako tekmovanje sploh obstaja. Vize so bile odobrene šele po intervenciji ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ko se je menda ta za to osebno zavzel. Tekmovanja se je udeležila tudi Slovenija, zastopala jo je ekipa: David Kraševec, Luka Maček in Mark Breznik, dijaki Vegove Ljubljana, in eden od njihovih mentorjev, Aleš Volčini, ki tam poučuje strokovne predmete in ki je napisal tale krajši dnevnik.